Vesti iz medija, slobodno dopunjujte :)

Hempatia Soma iGrow Hemps garden

CilI

Habanero Maya Red
Banovan
24.10.2012
5.179
7.243
258
54
Texas,USA
Danas je bio shod za konoplju u Ljubljani:)
 

Prilozi

  • IMG_20160601_172347.jpg
    IMG_20160601_172347.jpg
    464,3 KB · Pregleda: 39
  • IMG_20160601_172341.jpg
    IMG_20160601_172341.jpg
    598,1 KB · Pregleda: 37
  • IMG_20160601_170209.jpg
    IMG_20160601_170209.jpg
    562,5 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_162531.jpg
    IMG_20160601_162531.jpg
    508,5 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_162526.jpg
    IMG_20160601_162526.jpg
    578,7 KB · Pregleda: 35
  • IMG_20160601_154830.jpg
    IMG_20160601_154830.jpg
    591,6 KB · Pregleda: 35
  • IMG_20160601_151550.jpg
    IMG_20160601_151550.jpg
    443,1 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_151537.jpg
    IMG_20160601_151537.jpg
    453,6 KB · Pregleda: 37
  • IMG_20160601_151528.jpg
    IMG_20160601_151528.jpg
    417 KB · Pregleda: 35
  • IMG_20160601_151500.jpg
    IMG_20160601_151500.jpg
    524,2 KB · Pregleda: 35
  • IMG_20160601_151452.jpg
    IMG_20160601_151452.jpg
    535,2 KB · Pregleda: 37
  • IMG_20160601_151426.jpg
    IMG_20160601_151426.jpg
    473,2 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_151415.jpg
    IMG_20160601_151415.jpg
    508,6 KB · Pregleda: 37
  • IMG_20160601_151407.jpg
    IMG_20160601_151407.jpg
    410,1 KB · Pregleda: 37
  • IMG_20160601_151352.jpg
    IMG_20160601_151352.jpg
    506,2 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_151338.jpg
    IMG_20160601_151338.jpg
    469,1 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_151336.jpg
    IMG_20160601_151336.jpg
    484,3 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_151324.jpg
    IMG_20160601_151324.jpg
    380,5 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_151315.jpg
    IMG_20160601_151315.jpg
    451,5 KB · Pregleda: 36
  • IMG_20160601_144939.jpg
    IMG_20160601_144939.jpg
    527,5 KB · Pregleda: 35

CilI

Habanero Maya Red
Banovan
24.10.2012
5.179
7.243
258
54
Texas,USA
Objavljeno 12.04.2016 časopis Delo.

Zdravila iz konoplje dovoljena Nova uredba Na voljo le lekarnah
-Najprej jih bo treba registrirati in uvoziti Ljubljana Potem ko so pri
nas lani postala dostopna sin-
tetična zdravila, ki vsebujejo
THC, aktivno sestavino kono-
plje, je vlada novo uredbo, ki
je začela veljati ta teden, omo-
gočila tudi uporabo zdravil
naravnimi izvlečki iz konoplje.
Vendar imajo uporabniki in
stroka na to še veliko pripomb.
Helena Kocmur
Vlada Alenke Bratušek je leta 2014
legalizirala kanabinoid THC za medicinske namene oziroma do-
volila zdravila na njegovi osnovi,
vlada Mira Cerarja pa je zdaj sto-
rila še korak naprej in omogočila
še zdravila na podlagi ekstraktov
konoplje. dopolnitvami uredbe
razvrstitvi prepovedanih drog
bo »pravno urejen dostop do vseh
zdravil na osnovi konoplje (eks-
traktov), ki imajo urejen pravni
status Evropski uniji«, razlagajo
na ministrstvu za zdravje.
razvrstitvijo ekstraktov kono- plje drugo skupino prepovedanih
drog bodo tako poleg sintetičnih
dovoljena tudi naravna registrira-
na zdravila, vendar le tista, ki bodo
na voljo lekarnah. »To pomeni,
da morajo vsa zdravila na osnovi
konoplje skozi isti postopek regi-
stracije pri Javni agenciji za zdra-
vila in medicinske pripomočke,
kot velja tudi za druge snovi ozi-
roma zdravila,« razlagajo na mini-
strstvu. spremembo uredbe bo
omogočena pridobitev dovoljenja
za promet in prodajo nekaterih in- dustrijsko izdelanih zdravil, ki so
že na voljo drugih državah člani-
cah EU in ki vsebujejo konopljina
ekstrakta THC (delta-9-tetrahidro- kanabinol) in CBD (kanabidiol).
Med najbolj znanimi zdravili te
vrste je sativex, ki je na voljo tudi avstrijskih lekarnah.
Prepovedan cvet
Odslej bo torej mogoče uvoziti tudi naravne zdravilne izdelke iz tuji-
ne, denimo iz Nizozemske, kjer so
že pred leti začeli kovati dobičke
iz konoplje. sklopu tamkajšnje- ga ministrstva za zdravje so leta
2001 ustanovili poseben urad za
konopljo, ki podeljuje licence za
gojenje in predelovanje standardi- ziranih vrst natančno določeni-
mi vsebnostmi aktivnih snovi ter
za uvoz, izvoz, prodajo in predpi-
sovanje na recept. Obenem so vsa ta leta vlagali znanstvene razi-
skave na področju uporabe kono-
plje za lajšanje bolečin in drugih
bolezenskih simptomov pri bol-
nikih rakom, aidsom, multiplo
sklerozo, glavkomom. Tamkajšnje podjetje Bedrocan tako naravni-
mi zdravili, ekstrakti, čaji pa tudi cvetovi konoplje zalaga številne druge države.
Pri nas pa rastlina konoplja
(cvet) in njeni izvlečki še naprej
ostajajo tudi prvi skupini prepo-
vedanih drog, zato bo gojenje ko-
noplje in samozdravljenje, ki je
Sloveniji postalo dokaj razširjeno,
še naprej prepovedano. Prav zara-
di tega so uporabniki medicinske
konoplje pa tudi nekateri strokov-
njaki uredbo nezadovoljni; tudi zato, ker politika pri odločanju ne
upošteva njihovih predlogov.
»V zadnjih letih smo priča eksplo-
ziji znanja iz uporabe konoplje medicinske namene. Silovit razvoj
ponuja veliko različnih možnosti
zdravstvene obravnave konopljo.
sodelavci smo pripravili razvojno- raziskovalni projekt povezovanja
raziskovanja, politike in prakse na tem področju. Naleteli smo pred-
vsem na gluha ušesa, ignoranco,«
pravi dr. Dušan Nolimal Nacio- nalnega inštituta za javno zdravje
(NIJZ). Ne samo to, da naš projekt ni zanimal politike, celo stroka je
menila, da ni prioriteten. Prepričan
je, da »uredba ne upošteva vseh tre-
nutno najboljših, razumnih in ne-
dvoumnih dokazov za odločanje
korist bolnikov in javnega zdravja«.
Nolimal je zagovornik samoz-
dravljenja pomočjo samooskrbe
in pravice do zavestne informirane privolitve. »Znanstveno uteme-
ljena medicina postavlja bolnika središče skrbi in poudarja izide,
ki so za bolnike pomembni: to so
na primer obolevnost, kakovost življenja, tudi cena zdravila. Zdrav-
niki moramo pomagati ljudem na
sočuten in učinkovit način, mo-
ramo dosledno spoštovati njihove
želje, čeprav so včasih nasprotju tem, za kar sami menimo, daje za
bolnike najbolje,« je prepričan.
Zamujena priložnost
EU je okoli 20 milijonov rednih »rekreacijskih« uporabnikov ko-
noplje, med njimi je od deset do 20 odstotkov takšnih, ki konopljo
in njene izdelke jemljejo zdravil- ne in medicinske namene, navaja
Nolimal. »Ocena za Slovenijo je pripravi, zelo groba ocena pa kaže,
da si pri nas od 10.000 do 20.000
bolnikov pomaga tudi vršički
konoplje, hašiševo smolo oziroma oljem ter drugimi kanabinoidni-
mi izdelki. Ta ocena ne upošteva
preparatov iz lekarn in dejstva, da
veliko 'rekreacijskih' uporabnikov
navaja, da jim občasna, zmerna uporaba konoplje pomaga vzdr-
ževati zdravje, zmanjševati stres,
bolje spati in izboljševati apetit,«
našteva zdravnik.
Vendar, opozarja, je Sloveni-
ji slabo podprt večdisciplinarni pristop na področju industrijske
konoplje medicinske namene.
»Sodelovanje kmetov drugimi
poklici, posebno medicinske, bio-
tehnološke in farmacevtske stroke
je izziv, ki lahko pomaga polniti
tudi državno blagajno. Lani je 567
kmetovalcev na okoli 500 hektarih
posejalo industrijsko konopljo. Po-
deljevanje licenc kmetom za goje- nje medicinske konoplje se mi zdi
več kot dobra rešitev. Slovenska
konoplja je polna zdravilnega CBD,
terpenov, ketonov, estrov, laktonov,
maščobnih kislin, alkoholov in ste-
roidov, iz katerih bi lahko skladno
ustrezno regulativo proizvajali kakovostne, varne, učinkovite,
domače proizvode in jih tudi iz- važali,« predlaga Nolimal.
 

CilI

Habanero Maya Red
Banovan
24.10.2012
5.179
7.243
258
54
Texas,USA
Objavljeno časopis večer .

Pravil ni, konoplja je
ušla nadzoru Slovenska zmeda pri urejanju konoplje
se vse bolj stopnjuje, kar gre predvsem
NA ŠKODO VEČ TISOČ BOLNIKOV,
ki se konopljo zdravijo
ŽIGA BRDNIK
Mnogi vedo, in to je neizpodbitno,
da konoplja, predvsem pa koncen-
trirana smola iz nje, zdravi dolo-
čene bolezni in lajša še številnejše
simptome, zaradi njene prepove-
di pa še vedno ne dobijo odgovo-
rov, zakaj, kakšni obliki in kako.
Tako se na primer že dogaja, da kar
preko radijskih oglasov nekateri
ponujajo čudežne svečke, pri tem
pa bistvu prodajajo hladno sti-
skano olje iz industrijske konoplje,
kije sicer zdravo, ne pa tudi zdra-
vilno. Na črnem trgu pa se medtem
že pojavljajo dobičkarji, ki proda-
jajo konopljo ali smolo dvomljive
kakovosti, ki sta, če nista pravilno
pridelani, lahko škodljivi. Zago-
vorniki konoplje zato spodbujajo
samooskrbo, kaj, ko se lahko tudi
za nekaj gramov ali sadik znajdeš
na sodišču, nihče pa ne zna natanč-
no povedati, kako bi se, če rastlino
gojiš za lastne potrebe ali za svoje
bližnje, temu izognil. Čeprav je po-
hvalno, da se vsaj debata razvija in
se iščejo rešitve, pa trenutno stanje
priča popolni neusklajenosti pri
tem početju.
Prelomna sodba
in skrivnostna priporočila
Problematiko kazenskega prego-
na konoplje je pred kratkim najbolj
jasno pokazala sodba vrhovnega
sodišča zadevi Janka Pirca. Pred
dvema letoma je bil na Okrožnem
sodišču Krškem obsojen na štiri
mesece pogojne kazni zaradi neu-
pravičene proizvodnje in prome-
ta prepovedanimi drogami, kar
je lani potrdilo tudi Višje sodišče
Ljubljani. Pire, ki so mu našli
osem sadik in 20,9 grama posu-
šenega cveta konoplje, je rastlino
gojil za svojo partnerico multiplo
sklerozo in sina diabetika. Vrhov-
no sodišče je obtožbe zato ovrglo,
kar se zgodi zelo redko. svoji
razlagi je zapisalo, "da določenih
primerih zgolj neupravičeno goje-
nje konoplje ne bo zadostovalo za
zaključek, da je storilec konopljo
tudi proizvajal. Že iz zakonskega
znaka proizvodnja' namreč izhaja,
da gre za izdelavo oziroma gojenje
večje količine mamila oziroma sto-
rilčevo ukvarjanje pridelavo, kar
pa je praviloma namenjeno širše-
mu krogu ljudi in ne samo enemu
uporabniku." Vrhovno sodišče je
tako razmejilo gojenje in proizvo-
dnjo konoplje. Hkrati pa dodalo, da
gre pri 20,9 grama za "nedvomno
majhno količino gojene prepove-
dane droge".
Pirčeva odvetnica Mojca Bertala-
nič Foršek je pojasnila: "Sodišča
niso upoštevala, če tožilec ni do-
kazal naklepa preprodaje, ampak
samo posest." Za naklep je namreč
treba ugotoviti tudi obstoj drugih
okoliščin, ki kažejo na to, da pri-
delava konoplje ni namenjena
samo obdolženčevi lastni upora-
bi. "Zelo pomembna je tudi ugo-
tovitev, da je 20 gramov konoplje
majhna količina, ker se nekate-
rih primerih sodno preganja tudi
manj kot 10 gramov, enem celo
1,2 grama. Vrhovno sodišče je tudi
jasno navedlo, da gojenje za par-
tnerico brez naklepa preprodaje ni
kaznivo dejanje. To je pomembno
za samooskrbo, ki bi morala biti
obravnavana kot prekršek." Ber-
talanič Forškova opozarja tudi na
priporočilo Vrhovnega državne-
ga tožilstva, ki ga to ne želi javno
obelodaniti: tožilec naj bi odstopil
od kazenskega pregona, ko so zase-
žene do tri sadike konoplje, ko jih
je zaseženih do deset, pa se odloča
glede na primer, odvisno od okoli-
ščin. "Očitno ni točnih pravil, zato
je zadeva ušla nadzoru." Izpostavlja
predvsem oster pregon na podro-
čju Murske Sobote, kjer je ogromno
primerov posesti opredeljenih kot
kaznivo dejanje. "V nasprotju na-
čelom sorazmernosti so se začele
hišne preiskave zgolj na podlagi
odredb za prekrške, temelječih na
anonimni prijavi." Če bi posame-
zniku dovolili, da za lastne potrebe
goji manjšo količino, ne bi bilo
ničemer poseženo pravice in in-
terese drugih, ampak le interese
farmacevtskih lobijev, lahko pre-
beremo njeni pritožbi na vrhov-
no sodišče.
Ministrstvo za pravosodje je po-
trdilo, da "na načelni ravni ni
nobenih ovir, da se pri pregonu
prekrškov ne bi uporabilo tudi
predmetno preiskovalno dejanje",
hkrati pa tudi, da odločbe sodne
veje oblasti in tem tudi omenje-
na sodba vrhovnega sodišča vežejo
vse državne organe. Možno rešitev
za poenotenje prakse vidijo na-
tančni opredelitvi količine posedo-
vane konoplje. Zanimivo je stališče
ministrstva do dekriminalizacije
konoplje, ker pri njej ne vidi zadrž-
kov, in to "ne zgolj zdravstvene, temveč tudi tako imenovane re-
kreativne namene, kolikor gre za
medicinsko jasno izkazano stali-
šče, da določena količina konoplje
ne škodi zdravju". Sledeč mnenjem
in ugotovitvam uglednih medna-
rodnih strokovnjakov (na primer
dr. Lumirja Ondfeja Hanuša), da
konoplja za odraslega, psihično
zdravega človeka ni škodljiva in
je nasploh eno najbolj varnih te-
rapevtskih sredstev, torej lahko
kmalu pričakujemo spremembe na
bolje. kot so dodali, sta tukaj bolj
pomembni stališči ministrstva za
zdravje in ministrstva za kmetij-
stvo.
Nekoliko drugačno stališče do
opredelitve količine posedova-
ne konoplje ima vrhovno državno
tožilstvo: "Količina najdene droge
je le ena izmed okoliščin, ki lahko
kažejo na namen prodaje, zato tudi
ni mogoče postavljati splošnih
meril tem, do katerih količin ne
gre za kaznivo dejanje." Pri tem
je treba upoštevati okoliščine na
strani osumljenca pri posameznem
primeru in celo okolje, katerem
je bilo dejanje storjeno. Dodali so,
da se zavedajo tveganj, povezanih
"nepotrebnim pregonom poja-
vov nizke družbene nevarnosti",
misleč prav tiste, ki konopljo po-
sedujejo in uporabljajo za lastne
potrebe. In potrdili so, da so zato
izdali priporočila tožilstvom, kako takšne primere obravnavati. "Ba-
gatelne primere naj se obravnava
prvi vrsti okviru prekrškov,
primerih bolj nevarnih dejanj pa
se izbira načina kazenskega pre-
gona in načrtovan izid postopka
prilagodita teži storjenega dejanja."
Kot dodatno merilo pri presoji ute-
meljenosti naj bi državni tožilci
upoštevali tudi sodbo vrhovnega
sodišča.
Kaj dovoljeno,
kaj prepovedano
Vlada je na predlog ministrstva za
zdravje pred kratkim sprejela novo
spremembo uredbe razvrstitvi
prepovedanih drog, ki je drugo
skupino (za uporabo medicini
dovoljenih drog) poleg sintetičnih
kanabinoidov zdaj postavila tudi
ekstrakte iz konoplje. pridrž-
kom, da so dovoljeni le tisti, ki so
skladu EU in slovensko zakono-
dajo zdravilih in bodo presta-
li postopek registracije pri Javni agenciji za zdravila in medicinske
pripomočke. To pomeni, da bodo
na voljo zgolj prek farmacevtske
industrije, kar odpira vprašanja:
kdaj sploh, po kakšnih cenah, za
katere bolezni in nenazadnje, zakaj
ljudje zase ne bi mogli poskrbe-
ti sami.
Zakaj so rastlino še naprej pustili
prvi skupini, na ministrstvu raz-
lagajo mednarodnimi konvenci-
jami iz let 1971, 1972 in 1988, kijih je podpisala že Jugoslavija. Torej,
še preden so sploh odkrili endo-
kanabinoidni sistem, ki dokazuje,
da naše lastno telo proizvaja in se
zdravi skoraj identičnimi snovmi,
kot jih vsebuje konoplja endoka-
nabinoidi, in preden je prišlo do
bistvenega povečanja dokazov
njenih zdravilnih potencialih.
prvi skupini še naprej ostaja tudi
konopljina smola, čeprav medna-
rodni strokovnjaki in opazovalci
ugotavljajo, da je ta najbolj zdravil-
na in ob pravilni uporabi neškodlji-
va. "Zdravila morajo biti za bolnika
varna, učinkovita in kakovostna
in tem primeru, glede na možna tveganja, jih mora predpisati
zdravnik. Nedopustno je namreč,
da ljudje stiski opuščajo zdravlje-
nje, ki jim ga predpiše zdravnik,
in posežejo po preparatih, ki ne
ustrezajo strokovnim zahtevam, niso pod nadzorom strokovnih
institucij in jih ponujajo posame-
zniki brez strokovnih licenc in za
oderuške cene," vztrajajo pri mini-
strstvu.
oderuške cene, ki jih ministr-
stvo omenja, so možne tudi pri far-
macevtskih preparatih, kar se že
dogaja tujini. Preden pa se praksa
zdravljenja konopljo znova vzpo-
stavi, bo mnogo ljudi še naprej
ostalo brez potencialno zelo učin-
kovitega zdravila, ki bi si ga lahko
po mnogih indicih vsaj dovolj
kakovostni meri, če že ne po vseh
rigoroznih pravilih agencij in mi-
nistrstev, vzgojili sami, pri tem pa
nikomur škodili. Na ministrstvu
diplomatsko odločitve premika-
jo nejasno bodočnost, ker čakajo
na "odprto in strpno ter znanstve-
no in strokovno podprto debato".
kaj, ko za zdaj niti sami ne upošte-
vajo tujih in domačih znanstvenih
ugotovitev, saj obstaja na tisoče
raziskav in praktičnih primerov,
ki pričajo zdravilnosti konoplje,
prav tako pa njeni neškodljivosti
primerjavi številnimi drugimi
farmacevtskimi izdelki. Po inde-
ksu LD50, ki priča smrtni dozi
določene snovi za človeka, ta je pri aspirinu 1:20, pri konoplji pa se
po ocenah giblje med 1:20.000 in
1:40.000, kar pomeni, da je vsaj ti-
sočkrat manj nevarna kot aspirin.
Medtem pa Sloveniji od leta 2014
dovoljujemo uporabo sintetičnih
kanabinoidov, ki so za razliko od
konoplje že terjali smrtne žrtve, na
njihovo potencialno nevarnost pa
so opozorili tudi številni strokov-
njaki na nedavni Slovenski konfe-
renci odvisnostih SEEA.
"Nedvomno bi bilo konopljo dobro
prestaviti celoti drugo skupino,
tem bi omogočili njeno uporabo
zdravstvene namene in elegantnej-
še predpisovanje. Pridružili bi se
redkim državam svetu, ki imajo
pravilno urejeno regulacijo na tem
področju: Kanadi, Izraelu, Češki in
Urugvaju. Veliko težje pa je vpra-
šanje sprememb na področju goji-
tve konoplje za lastne potrebe in omogočanje nakupa konoplje
posebnih trgovinah. To zna biti za
Slovenijo zelo težka odločitev," je
pojasnil dr. Milan Krek Nacio-
nalnega inštituta za javno zdrav-
je (NIJZ) in dodal, da je zato treba
debato medicinski in rekreativ-
ni rabi ločiti. "Malo je znano, da
Sloveniji nekateri zdravniki zdra-
vijo preparati na osnovi kono-
plje že od leta 2005. Konoplja je
zagotovo koristna rastlina, žal
ima tudi stranske učinke, ki pa člo- veku vedno ne koristijo. Obe plati
medalje se intenzivno raziskuje-
ta." Krek še dodaja, da nam inter-
pretacija mednarodnih konvencij
danes veliko dopušča, tega ne iz-
koristimo. Njegov kolega NIJZ dr.
Dušan Nolimal dodaja: "Razisko-
valci že dolga leta opozarjamo, da
so pri nas najbolj škodljive droge
alkohol, tobak, heroin in kokain.
Alkohol povzroči največ škode, ker
je raba tako razširjena in potrošnja
prevelika. Predlagane spremembe
slovenske razvrstitve ne odražajo
teh groženj javnemu zdravju. Prej
neke politične interese. Upošteva-
nje znanosti bi drastično poseglo
te interese ter spremenilo seda-
nje politike do prepovedanih drog,
nekaterih farmacevtskih zdravil,
alkohola in tobaka. Posebno po-
glavje je konoplja, ki bi jo kazalo
premakniti povsem novo sku-
pino reguliranih rastlin, da bi jo
lahko raziskovali ter razvijali zdra-
vila in številne druge izdelke."
Stranke neusklajeno
in po polžje
Parlamentarne stranke se spremi-
njanja zakonodaje na tem podro- čju lotevajo po polžje, neusklajeno
in mlačno, saj se bojijo in borijo za
politične točke. Sredi usklajevanja
pravilnika gojenju medicinske
konoplje ki je za zdaj še zelo ne-
življenjski in bi, kot priznava tudi
predlagateljica, Združena levica, omogočil gojenje le velikim podje-
tjem in ga bodo zato še spreminja-
li so Socialni demokrati javno
debato predložili zakon regulaci-
ji rastline konoplje in njenih deri-
vatov. "Za pripravo zakona smo se
odločili, ker je dozorel čas. Zgodba
konopljo in nedelujočo prohibici-
jo se vleče že predolgo," je pojasnil
Gorazd Prah. Kako previdno so
se lotili tega občutljivega podro-
čja, kaže že to, da so pripravili dva
predloga. Prva, blažja različica bi
določila količino konoplje, ki se
ne preganja, na 10 gramov, za bol-
nike pa ob zdravniškem potrdilu
po potrebi tudi več. Če bi to mejo
presegli, bi sledile za posamezni-
ke drakonske kazni višini 1000
evrov. Konopljo in preparate bi
bolnikom lahko dajale le lekar-
ne na recept, prepovedano pa bi jo
bilo podariti.
Druga različica predvideva le-
galizacijo konopljinih socialnih
klubov in gojenje za lastno upora-
bo njihovem okviru, ob tem pa
tudi pomoč pri uporabi konoplje
strani pooblaščene osebe. je
predlogu pristal tudi zelo sporen
člen, po katerem bi se uporabniki,
ki gojijo konopljo, morali prijavi-
ti na pristojni policijski postaji. Še
naprej bi konopljo medicinske
namene lahko izdajale zgolj lekar-
ne na recept, klubi pa bi se morali
ravnati po pravilniku gojenju, ki
bi ga določil minister za zdravje.
Če bi bil takšen, kot se zdaj pripra-
vlja, in ki predvideva lastno var-
nostno službo, sistem varnostnih
kamer in do podrobnosti določe-
ne druge varnostne procedure, bi
tem praktično onemogočili na-
stanek klubov, saj bi bilo spoštova-
nje teh pravil zanje gotovo prevelik
logistični in finančni zalogaj. Klubi
prav tako ne bi smeli dajati svojim
uporabnikom smole, ki bi prese-
gala 20 odstotkov vsebnosti THC,
medtem ko se ljudje trenutno zdra-
vijo tudi do 95-odstotno smolo, ki
naj bi bila potrebna predvsem pri
težjih bolezenskih stanjih, kot so
rakava obolenja.
"Konoplja je zelo kompleksna tema
in ne da se je urediti enim samim
zakonom, saj ne gre za enotno
uporabo. Zato smo se lotili ureja-
nja treh korakih. industrijske
namene smo jo že uredili, medi-
cinske se ureja, tretji korak pa bo
rekreativna raba. Vedoč, da je pro-
blematika medicinske rabe zelo
kompleksna in da nas bo šest po-
slancev samih zelo težko kaj spre-
menilo, smo delovno skupino
povabili predstavnike SMC, Desus,
SD in skupine nepovezanih poslan-
cev. tem smo si zagotovili večino,
da bi skupaj uskladili pravilnik, že
prej pa smo se eno leto intenzivno
usklajevali civilno družbo in mi-
nistrstvom za zdravje. Sredi tega
procesa pa so na žalost SD izleteli
svojim, neusklajenim predlogom
zakona. Bojim se, da bo tem na-
rejena precejšnja škoda regulaciji
konoplje in da se bo stvar še upoča-
snila, ker ljudje dobivajo občutek,
da se borimo le za politične točke,"
je pojasnila Violeta Tomič, parla-
mentarka iz vrst Združene levice, ki je tudi predlagala, da se konoplja
kot celota prestavi iz prve skupine
prepovedanih drog drugo.
Tudi Društvo Onej, član Odbora za
konopljo OKO, je kritično do SD-
-jevega predloga. "Neprimeren je,
ker se moraš registrirati kot upo-
rabnik. To le širi stigmatizacijo,
saj bodo te podatke imeli na po-
liciji, na centru za socialno delo
in drugod. Del tega predloga pa je
tudi pravilnik gojenju medicin-
ske konoplje, kjer so zahteve po-
polnoma neživljenjske," je pojasnil
Božidar Radišič. Pogreša predvsem
možnost samooskrbe in meni, da
je zakon zato pisan na kožo farma-
ciji. Odbor so ustanovili somišlje-
niki, ker njihovim željam doslej
niso prisluhnili ne političnih
strankah in ne pri zvezi nevla-
dnih organizacij, ki je vključena
usklajevanja. "Ko zakon ni vnaprej
usklajen, pride skozi proceduro, če
sploh, kot skrpucalo. Takšen kot je,
pa glede na sodbo vrhovnega sodi-
šča sploh ni potreben," je zaklju-
čil Radišič. Tudi Krek meni, da gre
za ponesrečen poskus, ki verjetno
ne bo sprejet parlamentu. "Imam
vrsto vprašanj zvezi njim, nanje
pa ne dobim zadovoljivih odgo-
vorov. javnosti se prikazuje kot
velik korak na področju legalizaci-
je, potem pa njegovi kreatorji sami javno povedo, da gre za regulacijo.
Pojasnila zakonu so preskromno
napisana, da bi bilo mogoče kasne-
je, ko se bo zapletalo pri izvajanju,
ugotavljati, kaj je resnici hotel
narediti. Popolnoma nesmiselno
pa je njim regulirati medicinsko
konopljo, saj se jo da ustrezno ure-
diti obstoječo zakonodajo." Ob ta-
kšnem predlogu se celo sprašuje, če
so SD dokončno tudi odkrito pre-
stopili na neoliberalistično pot, saj
njem vidi interese kapitala, da bi
konopljo koval velike dobičke.
Indeks LD50, ki
priča smrtni dozi
določene snovi za
človeka, pri aspi-
rinu znaša 1:20,
pri konoplji pase
po ocenah giblje
med 1:20.000
in 1:40.000,
kar pomeni,
daje vsaj tisočkrat
manj nevarna
kot aspirin
 

fenomen111

Aktivan Član
23.01.2015
108
335
63
Canabis uspijeva samo u Kanadi i nigdje drugdje na svijetu pa smo imali sreću da nam to Kanadska farmaceutska industrija prodaje. Doduše, skupo ko kuga!hvala!!:grrr:
 

xcx

Aktivan Član
07.05.2015
433
380
113
Fakat si bezosječajan...
Kako će naši političari kupovat satove i stanove? Trebaju i oni zaradit...
;)
 

CilI

Habanero Maya Red
Banovan
24.10.2012
5.179
7.243
258
54
Texas,USA
Onkologinja iz slo koja se zdravi sintetičkim THC i cbd za rakom dojki.

Moram stavit komentar. Svima je jasno, da samo thc i cbd ne ljeci. Ljeci hasis smola koja ima sve canabinoide i terpene i ostale spojeve. U Izraelu so ljecili djecu oko 200 pacijenata za rakom i uspješnost je bila 99%.

 
  • Sviđa mi se
Reactions: ming and L0oD
01.09.2014
71
163
33
Mnogo je konfuzije u medijima oko legalizacije kanabisa u Makedoniji. Voleo bih da nam se neko ozbiljan odatle javi i preciznije objasni fakte.

Posao je dobila firma Replek Farm iz Skoplja, proizvodi ulje sa 5 i 7% CBD, a svega 0.2% THC. 10ml ulja bočica sadrži extra virgin maslinovo ulje sa gustinom CBD od 700mg. cena 40-55e

čekaju da vide kako će krenuti ovaj proces, a zatim najavljuju ulja sa visokim udelom THC, na recept naravno.

izvor: http://www.telma.com.mk/vesti/masloto-od-kanabis-pristigna-vo-aptekite
 
  • Sviđa mi se
Reactions: CilI
25.01.2016
59
36
18
Babylon
"Naš zakon vlasnika sad štiti,
u ruci silnih krvav mač,
Pod njime sirotinja pišti,
On joj stvara bijedu i plač.
Svi mi bjesmo dosad bespravni,
Jednakost nek je sad za nas,
U pravu postanimo ravni,
I sebi samo dajmo vlast!"
 
17.06.2015
142
137
43
A evo i koliko točno treba uzeti THC-a (aktivnog sastojka marihuane) da bi došlo do predoziranja - istraživanja (koja su po svoj prilici bila vrlo zanimljiva za sudionike...) su pokazala kako je, da bi se to dogodilo, potrebno u sebe unijeti čak 40.000 puta više akrivne supstance od količine koja je potrebna da osobu omami. Prema računici da je to 40.000 puta više od THC-a koji se nalazi u jednom jointu, ispada da je količina koja bi ubila čovjeka - pazite sad - 750 kilograma marihuane. I treba ih uzeti u 15 minuta.

http://slobodnadalmacija.hr/scena/m...-kolicina-marihuane-potrebna-da-ubije-covjeka

sitnica , dobra 2-3 momka ili cure to riješe za vikend, i već u ponedjeljak traže još.
 
  • Sviđa mi se
Reactions: xcx