Objavljeno časopis večer .
Pravil ni, konoplja je
ušla nadzoru Slovenska zmeda pri urejanju konoplje
se vse bolj stopnjuje, kar gre predvsem
NA ŠKODO VEČ TISOČ BOLNIKOV,
ki se konopljo zdravijo
ŽIGA BRDNIK
Mnogi vedo, in to je neizpodbitno,
da konoplja, predvsem pa koncen-
trirana smola iz nje, zdravi dolo-
čene bolezni in lajša še številnejše
simptome, zaradi njene prepove-
di pa še vedno ne dobijo odgovo-
rov, zakaj, kakšni obliki in kako.
Tako se na primer že dogaja, da kar
preko radijskih oglasov nekateri
ponujajo čudežne svečke, pri tem
pa bistvu prodajajo hladno sti-
skano olje iz industrijske konoplje,
kije sicer zdravo, ne pa tudi zdra-
vilno. Na črnem trgu pa se medtem
že pojavljajo dobičkarji, ki proda-
jajo konopljo ali smolo dvomljive
kakovosti, ki sta, če nista pravilno
pridelani, lahko škodljivi. Zago-
vorniki konoplje zato spodbujajo
samooskrbo, kaj, ko se lahko tudi
za nekaj gramov ali sadik znajdeš
na sodišču, nihče pa ne zna natanč-
no povedati, kako bi se, če rastlino
gojiš za lastne potrebe ali za svoje
bližnje, temu izognil. Čeprav je po-
hvalno, da se vsaj debata razvija in
se iščejo rešitve, pa trenutno stanje
priča popolni neusklajenosti pri
tem početju.
Prelomna sodba
in skrivnostna priporočila
Problematiko kazenskega prego-
na konoplje je pred kratkim najbolj
jasno pokazala sodba vrhovnega
sodišča zadevi Janka Pirca. Pred
dvema letoma je bil na Okrožnem
sodišču Krškem obsojen na štiri
mesece pogojne kazni zaradi neu-
pravičene proizvodnje in prome-
ta prepovedanimi drogami, kar
je lani potrdilo tudi Višje sodišče
Ljubljani. Pire, ki so mu našli
osem sadik in 20,9 grama posu-
šenega cveta konoplje, je rastlino
gojil za svojo partnerico multiplo
sklerozo in sina diabetika. Vrhov-
no sodišče je obtožbe zato ovrglo,
kar se zgodi zelo redko. svoji
razlagi je zapisalo, "da določenih
primerih zgolj neupravičeno goje-
nje konoplje ne bo zadostovalo za
zaključek, da je storilec konopljo
tudi proizvajal. Že iz zakonskega
znaka proizvodnja' namreč izhaja,
da gre za izdelavo oziroma gojenje
večje količine mamila oziroma sto-
rilčevo ukvarjanje pridelavo, kar
pa je praviloma namenjeno širše-
mu krogu ljudi in ne samo enemu
uporabniku." Vrhovno sodišče je
tako razmejilo gojenje in proizvo-
dnjo konoplje. Hkrati pa dodalo, da
gre pri 20,9 grama za "nedvomno
majhno količino gojene prepove-
dane droge".
Pirčeva odvetnica Mojca Bertala-
nič Foršek je pojasnila: "Sodišča
niso upoštevala, če tožilec ni do-
kazal naklepa preprodaje, ampak
samo posest." Za naklep je namreč
treba ugotoviti tudi obstoj drugih
okoliščin, ki kažejo na to, da pri-
delava konoplje ni namenjena
samo obdolženčevi lastni upora-
bi. "Zelo pomembna je tudi ugo-
tovitev, da je 20 gramov konoplje
majhna količina, ker se nekate-
rih primerih sodno preganja tudi
manj kot 10 gramov, enem celo
1,2 grama. Vrhovno sodišče je tudi
jasno navedlo, da gojenje za par-
tnerico brez naklepa preprodaje ni
kaznivo dejanje. To je pomembno
za samooskrbo, ki bi morala biti
obravnavana kot prekršek." Ber-
talanič Forškova opozarja tudi na
priporočilo Vrhovnega državne-
ga tožilstva, ki ga to ne želi javno
obelodaniti: tožilec naj bi odstopil
od kazenskega pregona, ko so zase-
žene do tri sadike konoplje, ko jih
je zaseženih do deset, pa se odloča
glede na primer, odvisno od okoli-
ščin. "Očitno ni točnih pravil, zato
je zadeva ušla nadzoru." Izpostavlja
predvsem oster pregon na podro-
čju Murske Sobote, kjer je ogromno
primerov posesti opredeljenih kot
kaznivo dejanje. "V nasprotju na-
čelom sorazmernosti so se začele
hišne preiskave zgolj na podlagi
odredb za prekrške, temelječih na
anonimni prijavi." Če bi posame-
zniku dovolili, da za lastne potrebe
goji manjšo količino, ne bi bilo
ničemer poseženo pravice in in-
terese drugih, ampak le interese
farmacevtskih lobijev, lahko pre-
beremo njeni pritožbi na vrhov-
no sodišče.
Ministrstvo za pravosodje je po-
trdilo, da "na načelni ravni ni
nobenih ovir, da se pri pregonu
prekrškov ne bi uporabilo tudi
predmetno preiskovalno dejanje",
hkrati pa tudi, da odločbe sodne
veje oblasti in tem tudi omenje-
na sodba vrhovnega sodišča vežejo
vse državne organe. Možno rešitev
za poenotenje prakse vidijo na-
tančni opredelitvi količine posedo-
vane konoplje. Zanimivo je stališče
ministrstva do dekriminalizacije
konoplje, ker pri njej ne vidi zadrž-
kov, in to "ne zgolj zdravstvene, temveč tudi tako imenovane re-
kreativne namene, kolikor gre za
medicinsko jasno izkazano stali-
šče, da določena količina konoplje
ne škodi zdravju". Sledeč mnenjem
in ugotovitvam uglednih medna-
rodnih strokovnjakov (na primer
dr. Lumirja Ondfeja Hanuša), da
konoplja za odraslega, psihično
zdravega človeka ni škodljiva in
je nasploh eno najbolj varnih te-
rapevtskih sredstev, torej lahko
kmalu pričakujemo spremembe na
bolje. kot so dodali, sta tukaj bolj
pomembni stališči ministrstva za
zdravje in ministrstva za kmetij-
stvo.
Nekoliko drugačno stališče do
opredelitve količine posedova-
ne konoplje ima vrhovno državno
tožilstvo: "Količina najdene droge
je le ena izmed okoliščin, ki lahko
kažejo na namen prodaje, zato tudi
ni mogoče postavljati splošnih
meril tem, do katerih količin ne
gre za kaznivo dejanje." Pri tem
je treba upoštevati okoliščine na
strani osumljenca pri posameznem
primeru in celo okolje, katerem
je bilo dejanje storjeno. Dodali so,
da se zavedajo tveganj, povezanih
"nepotrebnim pregonom poja-
vov nizke družbene nevarnosti",
misleč prav tiste, ki konopljo po-
sedujejo in uporabljajo za lastne
potrebe. In potrdili so, da so zato
izdali priporočila tožilstvom, kako takšne primere obravnavati. "Ba-
gatelne primere naj se obravnava
prvi vrsti okviru prekrškov,
primerih bolj nevarnih dejanj pa
se izbira načina kazenskega pre-
gona in načrtovan izid postopka
prilagodita teži storjenega dejanja."
Kot dodatno merilo pri presoji ute-
meljenosti naj bi državni tožilci
upoštevali tudi sodbo vrhovnega
sodišča.
Kaj dovoljeno,
kaj prepovedano
Vlada je na predlog ministrstva za
zdravje pred kratkim sprejela novo
spremembo uredbe razvrstitvi
prepovedanih drog, ki je drugo
skupino (za uporabo medicini
dovoljenih drog) poleg sintetičnih
kanabinoidov zdaj postavila tudi
ekstrakte iz konoplje. pridrž-
kom, da so dovoljeni le tisti, ki so
skladu EU in slovensko zakono-
dajo zdravilih in bodo presta-
li postopek registracije pri Javni agenciji za zdravila in medicinske
pripomočke. To pomeni, da bodo
na voljo zgolj prek farmacevtske
industrije, kar odpira vprašanja:
kdaj sploh, po kakšnih cenah, za
katere bolezni in nenazadnje, zakaj
ljudje zase ne bi mogli poskrbe-
ti sami.
Zakaj so rastlino še naprej pustili
prvi skupini, na ministrstvu raz-
lagajo mednarodnimi konvenci-
jami iz let 1971, 1972 in 1988, kijih je podpisala že Jugoslavija. Torej,
še preden so sploh odkrili endo-
kanabinoidni sistem, ki dokazuje,
da naše lastno telo proizvaja in se
zdravi skoraj identičnimi snovmi,
kot jih vsebuje konoplja endoka-
nabinoidi, in preden je prišlo do
bistvenega povečanja dokazov
njenih zdravilnih potencialih.
prvi skupini še naprej ostaja tudi
konopljina smola, čeprav medna-
rodni strokovnjaki in opazovalci
ugotavljajo, da je ta najbolj zdravil-
na in ob pravilni uporabi neškodlji-
va. "Zdravila morajo biti za bolnika
varna, učinkovita in kakovostna
in tem primeru, glede na možna tveganja, jih mora predpisati
zdravnik. Nedopustno je namreč,
da ljudje stiski opuščajo zdravlje-
nje, ki jim ga predpiše zdravnik,
in posežejo po preparatih, ki ne
ustrezajo strokovnim zahtevam, niso pod nadzorom strokovnih
institucij in jih ponujajo posame-
zniki brez strokovnih licenc in za
oderuške cene," vztrajajo pri mini-
strstvu.
oderuške cene, ki jih ministr-
stvo omenja, so možne tudi pri far-
macevtskih preparatih, kar se že
dogaja tujini. Preden pa se praksa
zdravljenja konopljo znova vzpo-
stavi, bo mnogo ljudi še naprej
ostalo brez potencialno zelo učin-
kovitega zdravila, ki bi si ga lahko
po mnogih indicih vsaj dovolj
kakovostni meri, če že ne po vseh
rigoroznih pravilih agencij in mi-
nistrstev, vzgojili sami, pri tem pa
nikomur škodili. Na ministrstvu
diplomatsko odločitve premika-
jo nejasno bodočnost, ker čakajo
na "odprto in strpno ter znanstve-
no in strokovno podprto debato".
kaj, ko za zdaj niti sami ne upošte-
vajo tujih in domačih znanstvenih
ugotovitev, saj obstaja na tisoče
raziskav in praktičnih primerov,
ki pričajo zdravilnosti konoplje,
prav tako pa njeni neškodljivosti
primerjavi številnimi drugimi
farmacevtskimi izdelki. Po inde-
ksu LD50, ki priča smrtni dozi
določene snovi za človeka, ta je pri aspirinu 1:20, pri konoplji pa se
po ocenah giblje med 1:20.000 in
1:40.000, kar pomeni, da je vsaj ti-
sočkrat manj nevarna kot aspirin.
Medtem pa Sloveniji od leta 2014
dovoljujemo uporabo sintetičnih
kanabinoidov, ki so za razliko od
konoplje že terjali smrtne žrtve, na
njihovo potencialno nevarnost pa
so opozorili tudi številni strokov-
njaki na nedavni Slovenski konfe-
renci odvisnostih SEEA.
"Nedvomno bi bilo konopljo dobro
prestaviti celoti drugo skupino,
tem bi omogočili njeno uporabo
zdravstvene namene in elegantnej-
še predpisovanje. Pridružili bi se
redkim državam svetu, ki imajo
pravilno urejeno regulacijo na tem
področju: Kanadi, Izraelu, Češki in
Urugvaju. Veliko težje pa je vpra-
šanje sprememb na področju goji-
tve konoplje za lastne potrebe in omogočanje nakupa konoplje
posebnih trgovinah. To zna biti za
Slovenijo zelo težka odločitev," je
pojasnil dr. Milan Krek Nacio-
nalnega inštituta za javno zdrav-
je (NIJZ) in dodal, da je zato treba
debato medicinski in rekreativ-
ni rabi ločiti. "Malo je znano, da
Sloveniji nekateri zdravniki zdra-
vijo preparati na osnovi kono-
plje že od leta 2005. Konoplja je
zagotovo koristna rastlina, žal
ima tudi stranske učinke, ki pa člo- veku vedno ne koristijo. Obe plati
medalje se intenzivno raziskuje-
ta." Krek še dodaja, da nam inter-
pretacija mednarodnih konvencij
danes veliko dopušča, tega ne iz-
koristimo. Njegov kolega NIJZ dr.
Dušan Nolimal dodaja: "Razisko-
valci že dolga leta opozarjamo, da
so pri nas najbolj škodljive droge
alkohol, tobak, heroin in kokain.
Alkohol povzroči največ škode, ker
je raba tako razširjena in potrošnja
prevelika. Predlagane spremembe
slovenske razvrstitve ne odražajo
teh groženj javnemu zdravju. Prej
neke politične interese. Upošteva-
nje znanosti bi drastično poseglo
te interese ter spremenilo seda-
nje politike do prepovedanih drog,
nekaterih farmacevtskih zdravil,
alkohola in tobaka. Posebno po-
glavje je konoplja, ki bi jo kazalo
premakniti povsem novo sku-
pino reguliranih rastlin, da bi jo
lahko raziskovali ter razvijali zdra-
vila in številne druge izdelke."
Stranke neusklajeno
in po polžje
Parlamentarne stranke se spremi-
njanja zakonodaje na tem podro- čju lotevajo po polžje, neusklajeno
in mlačno, saj se bojijo in borijo za
politične točke. Sredi usklajevanja
pravilnika gojenju medicinske
konoplje ki je za zdaj še zelo ne-
življenjski in bi, kot priznava tudi
predlagateljica, Združena levica, omogočil gojenje le velikim podje-
tjem in ga bodo zato še spreminja-
li so Socialni demokrati javno
debato predložili zakon regulaci-
ji rastline konoplje in njenih deri-
vatov. "Za pripravo zakona smo se
odločili, ker je dozorel čas. Zgodba
konopljo in nedelujočo prohibici-
jo se vleče že predolgo," je pojasnil
Gorazd Prah. Kako previdno so
se lotili tega občutljivega podro-
čja, kaže že to, da so pripravili dva
predloga. Prva, blažja različica bi
določila količino konoplje, ki se
ne preganja, na 10 gramov, za bol-
nike pa ob zdravniškem potrdilu
po potrebi tudi več. Če bi to mejo
presegli, bi sledile za posamezni-
ke drakonske kazni višini 1000
evrov. Konopljo in preparate bi
bolnikom lahko dajale le lekar-
ne na recept, prepovedano pa bi jo
bilo podariti.
Druga različica predvideva le-
galizacijo konopljinih socialnih
klubov in gojenje za lastno upora-
bo njihovem okviru, ob tem pa
tudi pomoč pri uporabi konoplje
strani pooblaščene osebe. je
predlogu pristal tudi zelo sporen
člen, po katerem bi se uporabniki,
ki gojijo konopljo, morali prijavi-
ti na pristojni policijski postaji. Še
naprej bi konopljo medicinske
namene lahko izdajale zgolj lekar-
ne na recept, klubi pa bi se morali
ravnati po pravilniku gojenju, ki
bi ga določil minister za zdravje.
Če bi bil takšen, kot se zdaj pripra-
vlja, in ki predvideva lastno var-
nostno službo, sistem varnostnih
kamer in do podrobnosti določe-
ne druge varnostne procedure, bi
tem praktično onemogočili na-
stanek klubov, saj bi bilo spoštova-
nje teh pravil zanje gotovo prevelik
logistični in finančni zalogaj. Klubi
prav tako ne bi smeli dajati svojim
uporabnikom smole, ki bi prese-
gala 20 odstotkov vsebnosti THC,
medtem ko se ljudje trenutno zdra-
vijo tudi do 95-odstotno smolo, ki
naj bi bila potrebna predvsem pri
težjih bolezenskih stanjih, kot so
rakava obolenja.
"Konoplja je zelo kompleksna tema
in ne da se je urediti enim samim
zakonom, saj ne gre za enotno
uporabo. Zato smo se lotili ureja-
nja treh korakih. industrijske
namene smo jo že uredili, medi-
cinske se ureja, tretji korak pa bo
rekreativna raba. Vedoč, da je pro-
blematika medicinske rabe zelo
kompleksna in da nas bo šest po-
slancev samih zelo težko kaj spre-
menilo, smo delovno skupino
povabili predstavnike SMC, Desus,
SD in skupine nepovezanih poslan-
cev. tem smo si zagotovili večino,
da bi skupaj uskladili pravilnik, že
prej pa smo se eno leto intenzivno
usklajevali civilno družbo in mi-
nistrstvom za zdravje. Sredi tega
procesa pa so na žalost SD izleteli
svojim, neusklajenim predlogom
zakona. Bojim se, da bo tem na-
rejena precejšnja škoda regulaciji
konoplje in da se bo stvar še upoča-
snila, ker ljudje dobivajo občutek,
da se borimo le za politične točke,"
je pojasnila Violeta Tomič, parla-
mentarka iz vrst Združene levice, ki je tudi predlagala, da se konoplja
kot celota prestavi iz prve skupine
prepovedanih drog drugo.
Tudi Društvo Onej, član Odbora za
konopljo OKO, je kritično do SD-
-jevega predloga. "Neprimeren je,
ker se moraš registrirati kot upo-
rabnik. To le širi stigmatizacijo,
saj bodo te podatke imeli na po-
liciji, na centru za socialno delo
in drugod. Del tega predloga pa je
tudi pravilnik gojenju medicin-
ske konoplje, kjer so zahteve po-
polnoma neživljenjske," je pojasnil
Božidar Radišič. Pogreša predvsem
možnost samooskrbe in meni, da
je zakon zato pisan na kožo farma-
ciji. Odbor so ustanovili somišlje-
niki, ker njihovim željam doslej
niso prisluhnili ne političnih
strankah in ne pri zvezi nevla-
dnih organizacij, ki je vključena
usklajevanja. "Ko zakon ni vnaprej
usklajen, pride skozi proceduro, če
sploh, kot skrpucalo. Takšen kot je,
pa glede na sodbo vrhovnega sodi-
šča sploh ni potreben," je zaklju-
čil Radišič. Tudi Krek meni, da gre
za ponesrečen poskus, ki verjetno
ne bo sprejet parlamentu. "Imam
vrsto vprašanj zvezi njim, nanje
pa ne dobim zadovoljivih odgo-
vorov. javnosti se prikazuje kot
velik korak na področju legalizaci-
je, potem pa njegovi kreatorji sami javno povedo, da gre za regulacijo.
Pojasnila zakonu so preskromno
napisana, da bi bilo mogoče kasne-
je, ko se bo zapletalo pri izvajanju,
ugotavljati, kaj je resnici hotel
narediti. Popolnoma nesmiselno
pa je njim regulirati medicinsko
konopljo, saj se jo da ustrezno ure-
diti obstoječo zakonodajo." Ob ta-
kšnem predlogu se celo sprašuje, če
so SD dokončno tudi odkrito pre-
stopili na neoliberalistično pot, saj
njem vidi interese kapitala, da bi
konopljo koval velike dobičke.
Indeks LD50, ki
priča smrtni dozi
določene snovi za
človeka, pri aspi-
rinu znaša 1:20,
pri konoplji pase
po ocenah giblje
med 1:20.000
in 1:40.000,
kar pomeni,
daje vsaj tisočkrat
manj nevarna
kot aspirin